Addiko Bank

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 07. 2010 Stran: 18

Laško - Zmagovalka včerajšnje skupščine Pivovarne Laško je njena največja lastnica in upnica Nova Ljubljanska banka (NLB) . Tej je namreč uspelo »minirati« predlog uprave pivovarne, ki jo vodi Dušan Zorko, o preoblikovanju skupine v pogodbeni koncem in na položaj člana nadzornega sveta, ki ga je pred meseci zapustil Tone Turnšek, imenovati svojega kandidata dr. Petra Groznika, prvega moža KD Skladov in nekdanjega predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu SDS.

Načrtovana sanacija močno zadolžene skupine, ki bi temeljila na obvladovanju Pivovarne Union, Radenske in Fructala s strani matične Pivovarne Laško, se tako skoraj natanko leto dni po tem, ko je njeno krmilo moral zapustiti Boško Šrot, začenja znova. Pri tem je ključna razlika, da imata od včeraj vse vzvode odločanje v pivovarni tudi uradno v rokah država in NLB, ki zdaj v celoti obvladujeta kapitalsko polovico nadzornega sveta Pivovarne Laško. To povečuje pritisk na upravo na čelu z Zorkom, ki je od NLB včeraj dobil jasno sporočilo, da mora pripraviti načrt finančne reorganizacije skupine. Prvi mož pivovarne je sicer včeraj po skupščini zavrnil možnost odstopa, kot neresnične označil očitke, da se z bankami upnicami več mesecev ni resneje dogovarjal o reprogramih posojil in napovedal, da bo »skušal lastnikom v kratkem predstaviti nov program sanacije«.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 07. 2010 Stran: 9

Čeprav naj bi se del politike zavzemal za prodajo Pivovarne Union, naj bi bila bolj smiselna prodaja bodisi Fructala ali Radenske. Na današnji skupščini delničarjev Pivovarne Laško tudi o novem nadzorniku ter o preoblikovanju v koncem

Skupina Pivovarna Laško - danes se bo sestala skupščina delničarjev - naj bi imela okrog 450 milijonov evrov finančnih obveznosti (dolga), kar naj bi bil 7-kratnik EBITDA (dobička iz poslovanja pred amortizacijo). Ker naj bi banke, tako naš vir, ki je želel ostati neimenovan, zahtevale, da naj bi bilo dolga le do 2,5- do 3-kratnik EBITDA, bi bilo treba s prodajo premoženja priti do približno 200 milijonov evrov kupnine. Ta isti neimenovani vir pa meni, da bi bila po Večeru in Delu boljša kot prodaja Pivovarne Union recimo prodaja ajdovskega Fructala ali Radenske, in še to kupcem (finančnim skladom ali strateškim investitorjem), ki bi imeli sedež vsaj 1500 kilometrov stran ter tako ne bi bil ogrožen prihodnji razvoj obeh družb.

Prodaja Pivovarne Union, kar naj bi podpiral del politike in bank, predvsem v NLB, ne bi bila smiselna (vsaj) iz dveh razlogov. Proizvodnja piva je namreč neprimerno bolj donosna kakor proizvodnja brezalkoholnih pijač, kjer so stroški proizvodnje višji, prodajne marže pa nižje. Prav tako bi se lahko spraševali, čemu je pred leti Pivovarna Laško sploh šla v pivovarsko vojno z InBev (takrat še belgijskim Interbrewom) za prevzem Pivovarne Union, če bi sedaj ljubljansko pivovarno (od)prodala.

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 18. 06. 2010 Stran: spletna izdaja ob 12.18

Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

Konzorcij štirih bank, ki prodajajo delež v Mercatorju, se z vodstvom trgovske družbe usklajuje o načinu izvedbe skrbnega pregleda Mercatorja, je dejal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Postopek se bo verjetno nekoliko zavlekel, tudi zaradi objave Mercatorjeve namere za odkup Merkurjevih trgovin.

V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka), ki imajo skupaj 17 odstotkov Mercatorja.

Kot je včeraj pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja. Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 10

Ker vlada obravnava Novo KBM, za razliko od NLB, za njeno odvisno družbo, je moral Mercator objaviti, daje država posredno presegla 5-odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu". Je Banka Celje prodajala Mercator, ker bo celjsko banko prodala NLB?

Nemalo začudeni smo bili, ko je slovenska vlada včeraj v svojem sporočilu zapisala, da bo Mercator obvestila, da je slovenska država skupaj z njenimi odvisnimi družbami presegla 5 odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu".

Šlo naj bi za to, da je Nova KBM, ki je v 42-odstotni lasti slovenske države, sklada Kad in Sod pa sta njena 9-odstotna lastnika, od prejšnjega tedna postala več kot 5-odstotna (natančno 5,24 odstotka) lastnica Mercatorja, predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič pa naj bi postal nadzornik Mercatorja.

Toda ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj niso tega sporočili lani, ko sta NLB z njeno Banko Celje po zaplembi delnic posojilojemalcu Infond Holdingu postali več kot 15 odstotni lastnici Mercatorja.

Zaradi zagrožene kazni ali namiga?

Namreč, po zakonu o trgu finančnih instrumentov je za kršitelja, včeraj so ujeli zadnji dan roka, zagrožena 25 tisoč evrov visoka kazen (za pravno osebo) in še 4.200 evrov (za fizično osebo), če se teh sprememb ne objavi. Država je v Novi KBM (42-odstotna) kakor tudi v NLB (33-odstotna) največja lastnica - nikjer sicer večinska, a v obeh primerih obvladuje s povezanimi osebami večino lastništva teh dveh največjih slovenskih bank. In zakaj se delež NLB v Mercatorju ne prišteje k deležu NKBM, s čimer bi država bila posredno v "najboljšem sosedu" več kot 16-odstotna lastnica?

Nekateri menijo, da je želela prek dopisne seje vlada morebitnim tujim investitorjem v Mercator - ne gre pozabiti, da štiri banke še vedno prodajajo 16 odstotkov delnic Mercatorja - sporočiti, naj dajo roke stran od največje slovenske trgovske družbe. Irena Ferkulj s finančnega ministrstva pa je sporočila, da NLB pač ni v večinski lasti države in z njo povezanih oseb, kar formalno resda drži.

Medij: Delo  Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 15. 04. 2010  Stran: 9

Zahteva NKBM za izvršbo jih je presenetila

V Pivovarni Laško so prepričani, da imajo utemeljene razloge za ugovor Direktor je prepričan, da z vračanjem kreditov letos ne bo težav

Ljubljana - Vodstvo Pivovarne Laško je presenetila zahteva NKBM za unovčitev zastavnega jamstva za posojilo, ki gaje najela nekdanja večinska lastnica pivovarne, družba Center naložbe, Pivovarna Laško, tedaj pod taktirko Boška Šrota, pa je morala zanj jamčiti z delnicami Radenske. »Zgodbo smo seveda poznali,« je dejal direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, »nismo pa pričakovali zahteve za izvršbo. Menili smo, da se bomo z banko kmalu dogovorili o rešitvi. Potem ko smo dobili sklep sodišča, pa smo sklenili vložiti ugovor proti izvršbi. Kmalu se bomo poskušali sestati z vodstvom banke in menim, da bomo zadevo ustrezno sanirali.«

V Pivovarni Laško so prepričani, da imajo utemeljene razloge za ugovor. Ker pa še niso do konca preučili vse spremljajoče dokumantacije, nam Zorko vsebine pravnih argumentov še ni mogel pojasniti; za ugovor imajo Laščani čas do konca tedna.

Je to edini tak kredit iz lastniške verige Boška Šrota, ki bi utegnil prizadeti Pivovarno Laško, ali je še kje kakšen? Mislim, daje to edini. Sicer bi lahko rekli, da pomenijo nevarnost vsi krediti, ki niso bili vrnjeni, a ta je bil posebej sporen.

Za družbi Center naložbe in Infond Holding ste že lani zahtevali stečaj, pa vam je uspelo le pri zadnjem, medtem koje Center naložbe ostal v prisilni poravnavi. Če bi sodišče odredilo stečaj, ne bi bilo težav z izvršbo, ker jih v stečaju pač ni.

Infond Holding so poleg naših zahtev pognale v stečaj še nekatere druge okoliščine, ki pa jih pri Centru naložbah ni bilo. Mi smo pač zahtevali stečaj za oba z namenom, da bi obvarovali premoženje, zavarovali svoje terjatve in male delničarje, a o tem je odločalo sodišče. Začele so se polemike, ali je stečaj prava poteza, zdaj pa se je izkazalo, da bi bila.

Kako pa je z drugimi krediti, ki bodo zapadli letos in jih je najela družba oziroma skupina Pivovarna Laško? Če se ne motim, konec junija zapade kratkoročno posojilo v znesku 45,8 milijona evrov in v drugi polovici leta posojilo v znesku dobrih 40,8 milijona evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 04. 2010 Stran: 20

Ljubljana - KD Group ni kršil zakona o gospodarskih družbah pri delitvi bilančnega dobička v letu 2008, je odločilo višje sodišče v Ljubljani.

Mali delničarji blizu tedanjemu direktorju Marlesa Danilu Petehu in direktorju družbe Gizmo Boštjanu Vovku bodo morali tako KD Group pokriti 4600 evrov pravdnih stroškov. Peteh in Vovk sta predsedniku upravnega odbora KD Group Matjažu Gantarju očitala, da je imetnikom navadnih delnic zagotovil višje dividende kot imetnikom prednostnih delnic. Ti so leta 2008 dobili za polovico nižje dividende kot imetniki rednih delnic. Okrožno sodišče je nato sredi minulega leta pritrdilo očitkom malih delničarjev in razveljavilo sklep o uporabi bilančnega dobička, a je to odločitev višje sodišče zdaj razveljavilo.

Sicer se tudi hčerinska družba KD Group, družba KD Kapital, sooča z vse ostrejšimi pogoji bančnega financiranja. V začetku meseca je namreč za zavarovanje okoli 20-milijonskega posojila Hypo banke morala zastaviti svoj 3,5-odstotni delež Savskih elektrarn Ljubljana in časopisno-založniško družbo Kmečki glas. Zakaj so najeli posojilo oziroma ali gre le za dodatno zavarovanje že odobrenih posojil, ni znano. Iz KD Group so nam namreč sporočili, da poslovnih odnosov z bankami ne komentirajo in dodali, da je »KD Kapital družba z omejeno odgovornostjo in ni zavezana k razkrivanju posameznih poslovnih dogodkov«.

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 20. 03. 2010 Stran: 13

Največji lastnici Save, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, sta nadzornikom Save poslali pismo, v katerem zahtevata preveritev poslov s posredno in neposredno povezanimi družbami, okoli katerih se pojavlja več nejasnosti.

Kaj natančno sta paradržavna sklada zahtevala, ni znano, saj tega na četrtkovi seji ni uspelo »razvozlati« niti nadzornikom Save, ki jih vodi Miran Kalčič. Ta se na naše klice včeraj ni odzival, kot so sporočili iz Save, ki jo vodi Janez Bohorič, bo Kalčič v naslednjih dneh Kad in Sod »zaprosil za dodatna pojasnila«. Včeraj nam je več virob potrdilo, da Kad in Sod (v nadzornem svetu Save kot tretjinska lastnika nimata svojih predstavnikov) zahtevata, da nadzorniki ob sprejemu letnega poročila za lansko leto preverijo vse posle, opcijske in terminske pogodbe ter posojila posredno in neposredno povezanim družbam.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Galun Robert Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 03. 2010  Stran: 9

Vodstvo Dravskih elektrarn zavarovalo devet milijonov evrov dolga

Gre za še zadnji del 21-milijonskega posojila Dravskih elektrarn V Zvonu ostro zavračajo možnost stečaja - Cerkev v zagati

Ljubljana- Potem ko je šel konec lanskega leta v stečaj mariborski holding Infond, se zastavlja vprašanje, ali bi najhujši scenarij lahko doletel tudi mariborski Zvon Ena Holding, ki ima skoraj 40.000 malih delničarjev. Dravskim elektrarnam Mariborjetedni uspelo s predlogom za izvršbo premoženja, s katerim je Zvon Ena Holding zavaroval približno devet milijonov evrov dolga do elektrarn. V Zvonu pravijo, da sklep sodišča še proučujejo, poznavalci pa se sprašujejo, ali je predlog za izvršbo ena od posledic dolgoletne politične konfrontacije med domačo posvetno in cerkveno oblastjo. Večinski lastnik mariborskega holdinga je družba Gospodarstvo Rast, ki jo obvladujejo mariborska, murskosoboška in celjska nadškofija. S sodnim sklepom za izvršbo zastavljenega premoženja so se, vsaj za zdaj, končala že skoraj leto dni trajajoča pogajanja med Zvon Ena Holdingom in družbo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za poplačilo devet milijonov evrov dolga, ki ga ima holding do elektrarn. To je še zadnji del od skupno 21 milijonov evrov, ki jih je leta 2007 Zvonu posodil nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik. Dobro polovico (12 milijonov evrov) je Zvon vrnil v začetku lanskega poletja, pri drugi polovici se je zataknilo.

Ker dolgotrajna pogajanja o vračilu posojila niti po več »opominih« niso obrodila sadov, je vodstvo Dravskih elektrarn na mariborsko okrajno sodišče podalo predlog za izterjavo in zaseg premoženja, s katerim je Zvon zavaroval posojilo pri DEM, šest domačih bank pa je posledično zablokiralo vse transakcijske račune cerkvenega Zvona 1.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9

Poslovanje leta 2009

Manj pa so lani kreditirali podjetja - Banka je lani imela 3,2 milijarde evrov bilančne vsote, kar jo uvršča na četrto mesto med slovenskimi bankami

Ljubljana - »Verjamem, da bo kriza še prizadela nekatere sektorje in ni izključeno, da nas lahko doleti kriza v obliki črke W; da bo recesija torej znova zagrozila in da nas čakajo še hude razmere,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi lanskih rezultatov poudaril član uprave banke Unicredit Slovenija Janko Medja.

Po oceni uprave Unicredita se Slovenija »še ni ozdravila prevelike odvisnosti od kreditnih virov iz tujine in se niti ne bo, če ne bo veliko bolj odgovorno in profesionalno dopuščala tujih neposrednih investicij v gospodarstvu. V Sloveniji je namreč premalo akumulacije, po drugi strani pa je videti veliko razlogov za optimizem. Čeprav so določeni dejavniki še zelo negotovi, pričakujem, da bo imelo slovensko gospodarstvo v prihodnje neko stabilno rast,« je poudaril Medja. Predsednik uprave banke France Arhar pa je poudaril, da glavni vzrok za padec gospodarske rasti doma ni le v veliki soodvisnosti slovenskega gospodarstva od izvoznih trgov, zlasti nemškega. »Nam konkurenčnim državam^ ki izvažajo na iste trge, sta se izvoz in uvoz lani zmanjšala od n do 13 odstotkov.

Naloga bank ni upravljanje podjetij