Center Naložbe prisilnemu upravitelji predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 18. 06. 2010 Stran: spletna izdaja ob 12.18
Maribor - Direktor Centra Naložb Bojan Rajer je do predvidenega roka, ki se je iztekel v četrtek, mariborskemu sodišču in prisilnemu upravitelju Aleksandru Šimonu predložil nov načrt finančnega prestrukturiranja, je danes za STA potrdil aktualni prvi mož omenjene finančne družbe, preko katere je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško.
Rajer je povedal, da so novi načrt dopolnili z več kot sedem milijonov evrov v prvotnem načrtu pozabljenih obveznosti za izplačilo dividend, zaradi česar je upniški odbor od Rajerja zahteval, da načrt popravi. Ob tem so v novi načrt vnesene še nekatere terjatve naknadno vključenih upnikov, med njimi 12 milijonov evrov s strani Hypo banke.
Skupne obveznosti Centra Naložb tako po Rajerjevih besedah zdaj znašajo okoli 82 milijonov evrov oz. približno 20 milijonov evrov več kot v prvotnem načrtu. Največji upnik Centra Naložb so sicer še vedno družbe iz poslovnega sistema Pivovarna Laško, ki so mu posodile skoraj 60 milijonov evrov.
Na vprašanje, ali bo takšen načrt prestrukturiranja zanimiv tudi za upnike, Rajer odgovarja, da bi moral biti, saj se jim ponuja dokaj visok odstotek sredstev iz prisilne poravnave. Ob tem pa je dodal, da se med njimi še naprej poraja precejšen skepticizem v zvezi z dokapitalizacijo družbe in napovedanim 30-milijonskim vložkom zasebnega investitorja, a po njegovem mimo tega ne bo šlo, saj celoten načrt temelji prav na tem.
O tem, kdo je omenjeni investitor, sicer ni želel govoriti, nekateri mediji pa navajajo družbo TS Zeron Imperial, ki sta jo lani ustanovila Zoran Zorko in družba TriStar Imperial s Komorskih otokov. Rok za plačilo 30 milijonov svežega kapitala se izteče 1. julija, Rajer pa je še povedal, da bo v zvezi s tem moral sklicati še eno skupščino. Investitor namreč ne namerava dokapitalizirati Centra Naložb, dokler ne bo zaščiten tako, da upniki ne bi naknadno izglasovali stečaja, nato pa bi se v stečajni masi znašel tudi njihov kapital.
