Kriza lahko spodbudi rast vrednot
NatisniMedij: Bančni vestnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Bančna kronika Datum: 13. 02. 2012 Stran: 71
O letošnjem posvetu pravnikov V okviru Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije je v Portorožu 19. in 20. januarja potekal posvet pravnikov, ki ga je vodil predsednik odbora za pravna vprašanja pri ZBS in vodja pravne službe Gorenjske banke d.d., Peter Bogataj. Udeleženci z različnih področij bančnega poslovanja številnih slovenskih bank so ob tej priložnosti pozorno prisluhnili strokovnim predstavitvam, ki so jih pripravili predavatelji iz gospodarskih, univerzitetnih, sodnih in notarskih vrst. V razpravi so se odprla zanimiva problemska vprašanja iz poslovne prakse.
Pozdravni nagovor in uvodno predavanje posveta je pripravil predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija dr. France Arhar. Na začetku je izpostavil vprašanje, kako naj banke delujejo v t. i. evrokrizi, v kateri je vse več govora tudi o možnosti izginotja evra kot skupne evropske valute. Evropska unija je v najhujši krizi doslej in se je zato znašla tudi pred svojim največjim izzivom, saj so vse bolj glasna razmišljanja, kaj se bo zgodilo in kako ravnati v primeru ukinitve evra kot skupne valute. Usoda skupne valute Evropske unije je bila predmet razprav že ob njeni uvedbi, saj države članice že tedaj niso imele enakovredne ekonomske moči in so bile tudi zelo različno razvite.
Če poenostavimo, je to tudi eden od bistvenih vzrokov sedanje krize, saj je uvedba evra za gospodarsko manj močne sredozemske države evrskega območja pomenila znatno zvišanje kredibilnosti (»uvožene« zlasti iz tedaj ekonomsko izjemno močne Nemčije), svoje pa je dodala tudi specifična politika glede obrestnih mer po uvedbi evra. V pogodbah, sklenjenih pred uvedbo evra, je bila namreč uvedena nova valuta, obdržala pa se je obrestna mera dogovorjena v pogodbah. Slovenska država ima že nekaj dokaj uspešnih izkušenj z zamenjavo valute, vendar te niso primerljive z izstopom posameznih držav članic iz evrskega območja ali celo splošno ukinitvijo evra kot skupne evropske valute. Različnih ekonomskih, monetarnih in drugih posledic takšnih odločitev kakor tudi nastanka različnih oblik škode in tveganj zaradi tega namreč ni mogoče v celoti predvideti.
Za pravnike je v zvezi s tem relevantno vprašanje o veljavnosti sklenjenih pogodb, katerih izpolnitev je dogovorjena v evrih. Primarno je za odgovor na to vprašanje treba pogledati, ali in kaj sta stranki za tovrstni primer predvideli v pogodbi oziroma ali obstaja kakšna okoliščina, tako da bi pogodbena valuta ostala še naprej v veljavi, morda kot valutna klavzula. Po mnenju dr. Arharja bi bilo treba za začetek vsaj pri dolgoročnih pogodbah razmišljati o tem, da se pogodbe opremi s klavzulami, ki omogočajo nemoteno izpolnjevanje denarnih obveznosti iz pogodb tudi v primeru zamenjave ali ukinitve pogodbene valute. Naslednje predavanje je bilo posvečeno novo sprejetemu zakonu o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (v nadaljevanju: zakona), katerega izvrševanje je Ustavno sodišče RS v večjem delu zadržalo že dobrih štirinajst dni po začetku njegove veljavnosti.
Predavateljica Jerneja Prostor s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je pojasnila, da je bilo zadržanje potrebno zato, da ne bi izpodbijani zakon prizadel večjega števila upnikov izbrisanih gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije, ki so nadaljevali postopke Po oceni dr. Franceta Arharja bi bilo koristno pogodbe opremiti s klavzulami, ki bodo omogočale nemoteno izpolnjevanje denarnih obveznosti tudi v primeru ukinitve pogodbene valute. proti družbenikom takšnih gospodarskih družb. Postavlja pa se vprašanje, kakšna pravna sredstva imajo upniki na voljo v primerih družb, nad katerimi so se postopki izbrisa brez likvidacije začeli po 17. 11.2011 (datum začetka veljavnosti zakona).
Ena od možnosti je uveljavljanje terjatev na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, vendar je bila večina udeležencev posveta kljub zatrjevanju predavateljice, da je bilo v slovenski sodni praksi že izdanih nekaj sodnih odločb, s katerimi je bila ugotovljena osebna odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, precej skeptična do predlagane rešitve. Nadalje se je v zvezi s tem v praksi izkazala za neustrezno ureditev izbrisnih razlogov po 427. členu zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj upniki zlasti v primeru izbrisa po drugi točki 1. odstavka 427. člena (pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register), kljub ugovoru, da obstaja terjatev, postopka izbrisa ne morejo ustaviti.
To lahko naredijo le, če sami predlagajo začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, kar pa zaradi bremena plačila stroškov uvedbe stečaja zanje zopet ni optimalna rešitev. Se slabši pa je njihov položaj v primeru, da družba, nad katero je predlagan izbris, ni insolventna. Dodaten problem predstavlja tudi nemožnost vpogleda upnikov v dokumentacijo in premoženje družbe. V zvezi s problematiko 227. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1 ) se je razvila zanimiva debata o (ne)veljavnosti sklenjenega zavarovanja v primerih, ko je družbi materi odobren bančni kredit, za katerega zagotovi zavarovanje hčerinska družba. V danem primeru ima družba mati dejansko položaj delničarja v hčerinski družbi, vendar pa ni podana nobena od pravno dopustnih podlag, ko lahko delničar po določilih ZGD-1 pravno veljavno dobi premoženje od družbe, zato bi bil posel sklenitve zavarovanja kredita v danem primeru v določenem obsegu ničen, kar pa zaenkrat s strani sodne prakse slovenskih sodišč še ni potrjeno.
O praksi unovčevanja menic pri bankah je spregovoril mag. Miha Slamberger iz Nove kreditne banke Maribor d.d. Nazorno je predstavil prakso, ki se je razvila po sprejemu zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS) v letu 2009, saj je navedeni zakon prinesel nekaj novih rešitev v do tedaj dokaj ustaljeno menično prakso. V zvezi s predložitvijo plačilnega naloga za unovčitev domicilirane menice se je v razpravi postavilo vprašanje o obsegu preverjanja identitete meničnega upnika, saj menični upnik največkrat ni komitent domiciliata, zato banka ne razpolaga z njegovimi podatki za identifikacijo, s čimer je izpostavljena tudi povečanemu tveganju in nastanku odgovornosti iz naslova unovčitve menice s strani nepravega meničnega upnika oziroma tretje osebe.
V zvezi z unovčevanjem menic, ki jih izdajajo fizične osebe, so banke po mnenju Borisa Bajta iz ZBS z določilom priporočila o postopku in načinu unovčevanja menic pri ponudniku plačilnih storitev, ki izenačuje postopke in načine unovčevanja menic pri fizičnih in pravnih osebah, zasebnikih in samostojnih podjetnikih, naredile korak predaleč. Bistvo zakonske ureditve unovčevanja menice je vendarle tudi varstvo potrošnika pred zlorabami, ki ga omogoča posebna obravnava unovčevanja menic, ki jih izdajajo fizične osebe. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali in kako so banke dolžne preverjati, če niso menice fizičnih oseb izdane v nasprotju z določili zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1 ). Zelo zanimiv se zdi tudi predlog Borisa Bajta, da bi morala obstajati dolžnost bank, da ob prejemu menice v banko slednja o tem obvesti stranko-meničnega dolžnika in jo pozove, da zagotovi sredstva za plačilo menice. Tako bi stranka menico dejansko »prostovoljno« plačala, vendar se po drugi strani zdi v trenutnem stanju splošne plačilne nediscipline takšen predlog še nekoliko preuranjen.
Ob zaključku prvega dneva posvetovanja nam je o etiki in vrednotah v pravu spregovoril prof. dr. Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete. Pravna država, demokracija in kapitalističen način gospodarjenja so med seboj tesno povezani pojmi, saj ob slabšanju gospodarskih razmer erodirata tudi demokracija in pravna država. Pravna država je vsekakor vrednota, ki jo je treba intenzivno varovati, saj zagotavlja predvidljivost in zanesljivost, varuje temeljne člove-Pravniki slovenskih bank so na posvetu v razpravi osvetlili številna problemska vprašanja, ki se porajajo v poslovni bančni praksi. kove pravice in svoboščine, katerih omejitev si sodobni državljan sploh ne zna več predstavljati.
Nadalje tudi pravo kot bistveni element pravne države za svoj obstoj potrebuje podlago v morali in etiki. Ce se namreč v družbi poruši sistem vrednot, pridemo do dramatične točke, kjer pravo odpove, zato je treba vzdrževati sistem vrednot in se zavedati pomena zaupanja kot temeljne vrednote v demokratični družbi ter etičnega mišljenja in ravnanja. Samo tako bo na dolgi rok mogoče preseči gospodarsko in politično krizo, posledično pa tudi krizo vrednot, s katero se v zadnjem času sooča svet.
Prvi predavatelj drugega dne posveta dr. Renato Vrenčur, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, se je na temo odprtih vprašanj pri zemljiškem dolgu dotaknil znanih pogledov na ta institut. Poseben poudarek je dal konverziji hipoteke v zemljiški dolg ter vzpostavitvi akcesornosti med zavarovano terjatvijo in zemljiškim dolgom, hkrati pa s tem povezanim pomenom varovalne pogodbe. Dodatno je odprl vprašanje pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi zaradi materialnopravno nepravilnega vpisa zemljiškega dolga v zemljiško knjigo. Pogosto namreč potencialnemu tožniku ni znano, kdo je zakoniti imetnik zemljiškega pisma.
Srečanje se je nadaljevalo s posvetom na temo Zavarovanje terjatev, sodna praksa. V tem okviru so svoja stališča do nekaterih aktualnih problemov v praksi posredovali sodnik Okrajnega sodišča v Mariboru dr. Andrej Ekart, podpredsednica Notarske zbornice Slovenije notarka Nada Kumar, predsednica Notarske zbornice Slovenije notarka Marjana Tičar Bešter in vodja Gospodarskega oddelka na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vrhovni sodnik svetnik Vladimir Balažič.
Uvodoma je dr. Ekart opozoril na težave, ki se tudi v praksi sodišč pojavljajo pri uporabi elektronske zemljiške knjige. V sklepnem delu svojega prispevka pa je podal iztočnice za vseskozi aktualno temo neposredne izvršljivosti notarskih zapisov.
Na slednje se je navezala notarka Nada Kumar, ki je ponovno opozorila na elemente, ki morajo biti podani za neposredno izvršljivost notarskega zapisa (soglasje strank z neposredno izvršljivostjo, določenost oziroma določljivost terjatve po objektivnih kriterijih, dopustnost predmeta in zapadlost terjatve). Po njenem mnenju se največ težav v praksi pojavlja pri elementu določenosti oziroma določljivosti terjatve iz notarskega zapisa po objektivnih kriterijih, in sicer zlasti pri revolving kreditih, limitih in garancijah. Njeno stališče, da notarski zapisi glede terjatev vračila koriščenega revolving kredita oziroma vračila koriščenega limita (v nasprotju z regresnimi terjatvami pri unovčenih garancijah) niso oziroma zaradi pomanjkanja določljivosti terjatve ne morejo biti neposredno izvršljivi, je naletela na nasprotovanje nekaterih udeležencev, ki glede določljivosti takšnih terjatev v trenutku sestave notarskega zapisa ne vidijo razlike z drugimi terjatvami za vračilo kredita.
Pri elementu soglasja strank (dolžnika) z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je notarka Nada Kumar odprla vprašanje, ki naj bi ga izpostavljali nekateri novejši judikati, da naj bi element soglasja dolžnika vključeval tudi zahtevo, da dolžnik določi svoje premoženje, glede katerega priznava neposredno izvršljivost notarskemu zapisu.
S stališči notarke Nade Kumar se je strinjala tudi notarka Marjana Tičar Bešter, ki je nadaljevala temo neposredne izvršljivosti maksimalne hipoteke, opozorila pa je tudi na različno prakso notarjev in sodišč pri zaznambi podaljšanja roka zapadlosti terjatve zavarovane s hipoteko. Nekateri notarji in nekatera sodišča namreč v takšnih primerih zahtevajo soglasje hipotekarnih upnikov s slabšim vrstnim redom.
V nadaljevanju posveta je vrhovni sodnik Vladimir Balažič kritično ovrednotil na lanskem posvetu pravnikov izpostavljeno problematiko akcesornosti hipoteke, ki naj bi v primeru odstopa upnika od kreditne pogodbe zaradi prenehanja zavarovane terjatve, ki jo nadomesti (zaradi odstopa od pogodbe nastala) odškodninska terjatev, povzročila prenehanje hipoteke, posledično pa izgubo zavarovanja za upnika. Kot eno od argumentacij za nasprotno stališče je sodnik Balažič poudaril, da je ravno za primer neplačevanja dolžnika, kar je v večini primerov tudi vzrok za odstop od pogodbe s strani upnika, zavarovanje sploh ustanovljeno.
Po njegovem mnenju je pri presoji takšnih primerov vedno treba izhajati iz namena zavarovanja, pri čemer naj bi veljalo, da z razvezo kreditne pogodbe še ni razvezana tudi pogodba o zavarovanju. Ta naj bi, tudi če to ni izrecno zapisano v pogodbi, kot neke vrste »_mp..ed condition« vsebovala tudi dogovor med strankama, da je s hipoteko zavarovana tudi odškodninska terjatev upnika do dolžnika v primeru odstopa od pogodbe.
Dr. Ekart je ob tem dodal, da je treba pri razlagi spornih določil pogodbe vedno iskati skupen namen pogodbenikov, ki je v konkretnem primeru nedvomno v ustreznem zavarovanju upnikovih terjatev v primeru neplačila. Posvet je sodnik Balažič končal z nekaterimi rešitvami glede odstopa terjatev v zavarovanje. Konstruktivna razprava, ki se je razvila, je pritegnila vse udeležence, kar je dokaz, da je organizator pripravil strokovno zanimiv in aktualen posvet. Mag. Mojca Rupnik Vičar, samostojna pravnica, Pravna pisarna, SKB banka d.d., Ljubljana Gregor llešič, pravnik v Poštni banki Slovenije, d.d., Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d.
