NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 06. 2013 Stran: 7

Skupščina Mercatorja

Delničarji Mercatorja, ki so v lastniški strukturi trgovca pristali predvsem zaradi kreditiranja prevzemnih ambicij Boška Šrota, so na včerajšnji skupščini odrekli razrešnico nekdanjemu predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku. Ta se je pred leti skupaj s takratnim predsednikom nadzornega sveta Robertom Šego uprl Šrotu in njegovemu namenu izčrpavanja družbe. Šega je razrešnico včeraj tako kot vsi drugi nadzorniki sicer prejel, a je med vsemi sedemnajstimi nadzorniki, kolikor jih je v letu 2012 sedelo v nadzornem svetu Mercatorja, dobil najmanjšo podporo.

Lastništvo Mercatorja obvladujejo družbe iz skupine Laško - Pivovarna Laško, Pivovarna Union ter Radenska in banke upnice - NLB, Societe Generale, Unicredit banka, NKBM, Hypo, Gorenjska banka in Banka Koper. Na včerajšnji skupščini so poleg Debeljaka razrešnico lastniki odrekli še dvema članoma njegove uprave, in sicer Meliti Kolbezen in Petru Zavrlu. Razrešnico pa so podelili članicam Debeljakove uprave, ki so v Mercatorju ali njegovih družbah ostale tudi po njegovem odhodu: Veri Aljančič Falež, Mateji Jesenek in Stanki Pejanovič. Ob tem velja omeniti, da naj bi bile vse odločitve Mercatorjeve uprave pod vodstvom Debeljaka vedno sprejete soglasno. Vsi člani aktualne uprave, ki jo vodi Toni Balažič, so razrešnico prejeli.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 17. 06. 2013 Stran: 2

Kaj vse prinaša prodaja Mercatorja, ki je prvi korak k poslovni normalnosti v Sloveniji; drugi, še večji korak k normalnosti bi bila privatizacija NLB

Čez približno devet do 12 mesecev bo šele znano, ali je Ivici Todoriču res uspel posel desetletja, kakor so podpis sporazuma o nakupu 53 odstotkov Mercatorja označili hrvaški mediji. Odločilna bo pridobitev dovoljenj vseh balkanskih varuhov konkurence. Kaj pa se bo dogajalo vmes in kakšne bodo posledice za deležnike procesa?

Za Mercator se v prvi fazi ne spreminja nič. Uprava bo morala še bolj zavihati rokave in racionalizirati poslovanje, saj so učinki pozimi sprejetih ukrepov zaradi vse slabšega poslovnega okolja že izničeni . Uprava se bo zdaj lahko bolj posvetila poslovanju, saj mu je, kot pravi predsednik uprave Toni Balažic, prodajni postopek »požrl« vsaj tretjino delovnika. Tudi za Agrokor se za zdaj nič ne spreminja. Največ časa bodo porabili za dokapitalizacijo družbe in razdelitev koncerna na trgovski in prehrambni del. Naloga obeh pa bo dogovor o reprogramu Mercatorjevih posojil. Pogledali smo posledice prodaje.

1. Zaposleni

Akgrokor je v zavezah ob nakupu trgovca obljubil, da bo spoštoval kolektivno pogodbo in da predvidene sinergije združene skupine ne temeljijo na odpuščanju Mercatorjevih zaposlenih, ki bi presegalo že napovedane ukrepe uprave družbe.

V slovenskem delu Mercatorja naj bi število zaposlenih po prvotnem načrtu uprave Tonija Balažiča zmanjšali za okoli 200, skupaj v skupini, predvsem na račun umikanja s trgov, pa okoli tisoč. A kot ugotavlja Balažic, je učinek ukrepov, ki jih je uprava pripravila lani, zaradi vse slabšega poslovnega okolja, upada porabe še pred napovedanimi novimi obremenitvami (višji stopnji DDV ter nov davek na nepremičnine) že izpuhtel. Zato pripravlja nove ukrepe, še strožje. Kakšni so, bo znano po današnji seji nadzornega sveta, po neuradnih informacijah pa bodo bolj usmerjeni na kratkoročne ukrepe, ne na dodatno odpuščanje, Id učinek prinese šele v naslednjem letu.

Medij: Žurnal Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Intervju Datum: 15. 06. 2013 Stran: 19

Dušan Zorko. Prvi mož Pivovarne Laško pričakuje, da bo Mercator v devetem poskusu prodan. Raje kot pivo sicer pije radler.

Kako to, da zdaj Mercator prodajamo za 120 evrov za delnico, pred enim letom pa ga nismo prodali za 220. Kdo je odgovoren za to? O vrednosti ne morem govoriti, to so pogodbene skrivnosti. Danes je 13. junij, veva, kolikšna je cena na borzi - kolikšna je realna cena Mercatorja, bi težko ocenjeval. O odgovornosti je danes prezgodaj govoriti, bo pa prišel čas, ko se bo o tem treba odkrito pogovoriti.

Škode za pivovarno bo okrog 80 milijonov evrov.

O tem ne morem govoriti, upam, da bo čim manjša, bo pa treba tudi to pojasniti delničarjem na skupščini.

So možne tudi odškodninske tožbe?

Treba se je postaviti v čas, ko so se odločitve sprejemale. Danes sem lahko strahotno pameten za pet let nazaj, ampak od mene se pričakuje, da sem pameten za jutrišnji dan.

NLB je ob zadnjem poskusu prodaje rekla ne. Se lahko to zgodi tudi tokrat, sploh ker je bil ta teden imenovan nov nadzorni svet?

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 06. 2013 Stran: 2

Pri Mercatorju ne gre le za poslovno odločitev, pač pa tudi za politično

Včerajšnje vprašanje za več milijonov evrov je bilo, ali je NLB v resnici prodala svoj delež Mercatorja Agrokorju. Iz NLB so pozno popoldne odgovorili: "Pogajanja med konzorcijem in kupcem za Mercator tečejo, zato ne moremo razkrivati podrobnosti in postopkov. To tudi ne bi bilo korektno, saj je NLB le eden od članov konzorcija prodajalcev. Gre za zahteven in občutljiv proces dezinvestiranja, ki je vnaprej jasno ciljno opredeljen v okviru področja za nestrateške dejavnosti." Po naših informacijah je uprava Janka Medje odločitev o prodaji že sprejela, z njo je soglašal tudi vladni vrh, torej država, kije lastnica NLB, kar smo objavili včeraj. V pričakovanju sporočila, da bo Mercator v devetem poskusu vendarle prodan, je tečaj delnice na Ljubljanski borzi včeraj močno poskočil, povečan je bil tudi obseg trgovanja z njo. Za več kot pol milijona evrov je bilo prometa, tečaj pa je poskočil za 11,76 odstotka na 105 evrov za delnico. Matjaž Bernik, član uprave borzne hiše Ilirika, je to pojasnil s pričakovanjem vlagateljev, da bo posel sklenjen, zato se je razlika med tržnim tečajem in predvideno kupnino, ki jo ponuja Agrokor, zmanjšala. Uradni odgovori iz bank, članic konzorcija za prodajo Mercatorja, so bili skoraj enaki. Iz Hvpo Alpe-Adria Bank so odgovorili: "Skladno z bančnim kodeksom, veljavno zakonodajo in ciljem zaščite interesov naših strank, posameznih procesov in postopkov ne moremo komentirati." Enak odgovor smo dobili iz Gorenjske banke, podobnega iz UniCredit banke. V bankah je zelo verjetno, da bodo prodajo potrjevali nadzorni sveti. Tako je bilo decembra 2011, ko je nadzorni svet Nove KBM soglašal s prodajo deleža banke, a do nje ni prišlo, ker je nadzorni svet NLB sejo, na kateri naj bi o tem sklepal, prekinil.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Zupanič Jelka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 15. 06. 2013 Stran: 3

MARKO KRANJEC, guverner Banke Slovenije

Država je ta teden čez noč prevzela NLB in NKBM. Kaj se je zgodilo? Državni udar v banke? Presenečenje je veliko.

"Jaz tega ne bi imenoval državni udar, sem pa pričakoval ukrepe. Lastnica bank je pač odločena, da banki sanira in želi izboljšati tudi upravljanje v njiju. Poudariti pa moram, da odločitve o dokapitalizacijah ali zamenjave uprav in nadzornih svetov niso stvar Banke Slovenije, vsaj ne neposredno. Mi smo samo nadzornik. Mi preverjamo, ali je banka stabilna ali ne."

V NLB so zamenjali tudi nadzornike. V to ste zdaj vpleteni?

"Uprave bank na koncu res licenciramo mi in tudi nadzornike preverjamo, ali so primerni. Sodeč po seznamu nadzornikov v NLB, pa ne morem reči, da je šlo za nekakšen udar. Država je odločila, da bodo drugi nadzorniki banko nadzirali morda bolj primerno."

Kolikič v zadnjih nekaj letih so jih zamenjali?

"Pogosto spreminjanje uprav in nadzornikov kaže, da je z bankama nekaj narobe, in tudi z lastniki. Banki kar naprej potrebujeta dokapitalizacije. Za nas je kontinuiteta v vodenju bank seveda pomembna, a se je lahko nadejamo šele, če bomo temeljito razmislili, ali je država res najprimernejši lastnik."

Koliko politike je za takimi zamenjavami?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 06. 2013 Stran: 8

Včerajšnja visoka skoraj 12-odstotna rast tečaja delnice Mercatorja je pripomogla k temu, da je tudi osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) na tedenski ravni pridobil tri odstotke vrednosti. Ob Pivovarni Laško in Pivovarni Union naj bi tudi drugi člani prodajnega konzorcija večinskega deleža v Mercatorju na čelu z državno NLB podali soglasje k prodaji. Kupec, hrvaški Agrokor, naj bi za posamično delnico odštel 120 evrov, za celotno podjetje, ker bo moral objaviti še prevzemno ponudbo, bo moral plačati blizu 450 milijonov evrov. Delnica Mercatorja je tako včeraj presegla mejo 105 evrov, prometa z njo je bilo za pol milijona evrov.

Pester teden ima za sabo še delnica druge največje slovenske banke Nove KBM. Na torkovi skupščini so delničarji izvedeli, da bo dodatna dokapitalizacija iz naslova hibridnih obveznic C0C0, ki so se pred meseci v višini 100 milijonov evrov že pretvorile v kapital po 1,01 evra za posamezno delnico, tokrat iz naslova obresti na te obveznice potekala po vsega 1,3 centa na delnico. Evropska komisija, ki smatra takšne dokapitalizacije kot državno pomoč, je namreč določila, da bi smela biti povprečna cena konverzije pri vsega 0,36 evra. Na Ljubljanski borzi je delnica Nove KBM v tem tednu z 0,77 sprva padla na 0,51 evra, včerajšnji trgovalni dan pa končala pri 62 evrskih centih. Ker je bila izglasovana tudi nova 400 milijonov evrov vredna dokapitalizacija, katero naj bi izvedla slovenska država, naj bi se delež države v Novi KBM dvignil krepko čez 90 odstotkov. Toda zaradi vseh preteklih dogodkov in morebitne jeze 97 tisoč malih delničarjev banke ni pričakovati, da bi se zgodila njihova iztisnitev iz lastništva, ki je po zakonu sicer mogoča. Kaj pa bo storil morebitni novi strateški večinski lastnik banke, ki je napovedan ob skorajšnji prodaji Nove KBM, za zdaj ni mogoče napovedati, a je velika verjetnost, da bi se za iztisnitev vendarle odločil.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 06. 2013 Stran: 7

Sava Re

Croatia Osiguranje si je z nakupom upravičenj za sodelovanje pri dokapitalizaciji že zagotovila slabih deset odstotkov Save Re, ki pa jih po neuradnih informacijah zgolj hrani za rovinjsko Adris Grupo.

Največja hrvaška zavarovalnica Croatia Osiguranje se bo očitno že v kratkem postavila ob bok državi na mestu drugega največjega lastnika Save Re. Potem ko smo včeraj razkrili, da je Croatia Osiguranje od NKBM in Abanke Vipe kupila njuna upravičenja za sodelovanje v prvem krogu dokapitalizacije Save Re, na dan prihajajo nove podrobnosti.

Po naših informacijah je namreč Croatia Osiguranje kupila tudi upravičenja družbe za upravljanje NFD, kar ji je omogočilo, da je že v prvem krogu dokapitalizacije vplačala za skoraj deset milijonov evrov novih delnic, še nekaj sto tisoč evrov pa je Croatia Osiguranje Abanki, NKBM in NFD DZU odštela zgolj za nakup upravičenj. Po naših izračunih bo Croatia Osiguranje po končani dokapitalizaciji obvladovala okoli osem odstotkov, skupaj s pokojninsko družbo PBZ Croatia Osiguranje, ki jo v Sloveniji zastopa Alta Skupina, ki tudi vodi postopke dokapitalizacije Save Re, pa že dobrih deset odstotkov. Toda ambicije največje hrvaške zavarovalnice so očitno še večje, saj naj bi pri nekaterih lastnikih že preverjali interes za nakup njihovih deležev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 06. 2013 Stran: 9

Zavarovalnica Triglav bo morala letos na zahtevo države delničarjem izplačati kar dva evra bruto dividende za delnico, kar je še enkrat toliko, kot je predlagala uprava, ki z današnjim dnem dobiva nove nadzornike. Med njimi kljub drugačnim napovedim ne bo Mihaela Permana.

Malim delničarjem Zavarovalnice Triglav na čelu z društvom MDS Rajka Stankoviča, Alto Skupino, švedsko družbo za upravljanje East Capital in hrvaškimi pokojninskimi skladi je uspelo predčasno zamenjati vse člane nadzornega sveta, ki jim je pot vanj februarja tlakoval Franci Matoz, osebni odvetnik nekdanjega premierja Janeza Janše.

Čeprav država zaradi kršitve zakona o prevzemih na včerajšnji skupščini ni smela glasovati, so ji mali delničarji prepustili tri mesta v nadzornem sveta. Kot predstavniki države bodo danes svoj štiriletni mandat nastopili nekdanji direktor Adriatica Matija Blažič, ki velja za kader PS, ter člana uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Matej Runjak in Gregor Kastelic iz banke ING, ki sodita v kvoto Državljanske liste. Kot kandidat Alte Skupina in East Capital je bil za novega nadzornika imenovan Mario Gobbo, ki je bil v preteklosti zaposlen v mednarodni finančni korporaciji (IFC). Stankovič je med nadzornike prišel v imenu MDS, hrvaške pokojninske sklade, ki jim je sredi marca tri odstotke delnic Triglava prodala NLB, pa bo v njem zastopal Dubravko Štimac, član uprave hrvaške pokojninske družbe PBZ Croatia Osiguranje. Po prvotnih načrtih bi moral v nadzornem sveta ostati Mihael Perman, vendar je MDS z nasprotnim predlogom dosegel tudi njegovo razrešitev. Vsi predlagani nadzorniki so na skupščini dobili več kot 90-odstotno podporo, kar nakazuje, da jih je podprla tudi večina preostalih delničarjev, vključno s člani uprave Triglava, ki so na skupščini zastopali nekatere male delničarje.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 12. 06. 2013 Stran: 2

Razumljivo je bilo po včerajšnji skupščini NLB precejšnje razočaranje zdaj že nekdanje nadzornice Marianne 0kland, a njenih besed, da je za svojo zamenjavo izvedela šele zjutraj na dan same skupščine in da očitno v Sloveniji ne želimo neodvisnih in mednarodnih nadzornikov, ne smemo jemati tako zlahka. Od sprva predlaganih bo v nadzornem svetu ostala zgolj Sergeja Slapničar, drugih šest imen na čelu s predsednikom Združenja bank Slovenije Francetom Arharjem je bilo določenih tik pred skupščino povsem na novo. Ker se Arhar in (trenutno še) prvi mož NLB Janko Medja, ki sta nekoč bila skupaj v upravi UniCredit banke, naj ne bi več prav dobro razumela, je takoj po skupščini odmevalo vprašanje, kako dolgo bo Medja še ostal na čelu največje slovenske banke.

Pri tem Medji, ki ga v zadnjih mesecih "napadajo" številne afere, od službenega avtomobila do najema tuje kadrovske agencije, ne bo kaj prida pomagalo, da naj bi za osem odstotkov oklestil stroške operativnega poslovanja banke. Je pa hkrati na mestu vprašanje, ali ni v konfliktu interesov kot nova nadzornica Sergeja Slapničar, ki je med najbolj kritičnima letoma 2005 in 2008 že bila pri NLB zunanja članica nadzorniške revizijske komisije, ko je bilo zagrešenih tudi največ tako imenovanih slabih posojil in na kar je opozoril predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovic. Pa tudi, ali je lahko nadzornik NLB predstavnik združenja bank, ki naj bi predstavljal in zastopal interese vseh bank.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 11. 06. 2013 Stran: 5

Skupščina delničarjev NKBM je včeraj razkrila: država je pri zadnji dokapitalizaciji naredila napako in zdaj jo mora popraviti. V nasprotnem primeru bo morala NKBM , ki potrebuje novih 400 (davkoplačevalskih) milijonov, vrniti nedovoljeno državno pomoč. Kdo je odgovoren za napako? Kaj govori o državi kot lastnici in prevzemanju odgovornosti? Bo danes na skupščini NLB podobno?

Kaj seje zgodilo? Čeprav je skupščina NKBM sklicana že od 10. maja in ima banka 97 tisoč delničarjev, je država (v njenem imenu družba Sod) šele na sami skupščini včeraj razkrila: stomilijonsko hibridno posojilo, s katerim je država konec leta2012 dokapitalizirala NKBM, smo marca letos konvertirali v delnice NKBM po 2,8-krat previsoki ceni. Namesto po 1,015 evra bi morala konverzija teči po 36 centov za delnico. Toliko največ dopušča evropska komisija po pravilih državne pomoči.

Adhoc sanacija

Da bi povprečno ceno konverzije zdaj naknadno znižali na 36 centov, je Sod predlagal -in kot obvladujoči delničar tudi izglasoval - tak predlog: 2,4 milijona evrov obresti, kijih mora NKBM plačati državi za posojilo CoCo, se plača v novih delnicah, izdanih po vsega 1,3 centa.

S tako konverzijo se bo neposredni delež države v NKBM povečal z 79,4 na 91,1 odstotka. Mali delničarji so napovedali izpodbojno tožbo.

Odgovoren? Nihče