Medij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek in Petra Sovdat Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Mali delničarji Datum: 04. 12. 2012
Mercator je opustil projekt monetizacije nepremičnin, lastniki spet v prodajo trgovca.
Uprava Mercatorja je včeraj za nedoločen čas opustila razdolževanje z monetizacijo nepremičnin. Ni šlo, čeprav so še pred mesecem bili zelo optimistični. Bo šlo z devetim poskusom prodaje največjega trgovca? Uprava Tonija Balažiča v nasprotju s predhodno napoveduje, da bodo ponujali podporo prezadolženim lastnikom.
»Monetizacija ni padla v vodo, le počakati bo morala na stabilnejše čase. V zdajšnjih razmerah bi projekt zahteval preveč časa in imel premajhne učinke,« pravi prvi finančnik Mercatorja Drago Kavšek. Zanimanje za nepremičnine v lasti Mercatorja je, a so se makroekonomske razmere v Sloveniji v času pogajanj poslabšale, poleg tega so lastniki s podpisom nove konzorcijske pogodbe jasno sporočili, kaj je njihova prednostna naloga, pojasnjuje.
Ko bo vprašanje lastniške sestave rešeno, makroekonomske razmere pa boljše, bodo monetizacijo nadaljevali, dodaja. Po naših informacijah so vlagatelji zahtevali dodatna zavarovanja s hipotekami, to pa je bilo za Mercator neizvedljivo.
Bo Balažič zmogel to, česar ni Debeljak?
Spomnimo, zadnji krog prodaje polovičnega deleža Mercatorja je propadel tudi, ker takratna uprava Žige Debeljaka nezaželenemu kupcu Agrokorju ni dovolila skrbnega pregleda. Tudi zdaj bo skrbni pregled pripravil zunanji izvajalec, za vse morebitne ponudnike. Kako bo ravnala zdajšnja uprava?
»Mercator potrebuje za svoj obstoj in razvoj trdno lastništvo, zato podpiramo vsa prizadevanja, da dobi stabilnega lastnika,« pravi Kavšek. Zdajšnja nestabilna lastniška sestava, pravi, daje manjšo verodostojnost za kakršnekoli dolgoročne aktivnosti. »Katerikoli lastnik je boljši kot to, da nihče ne ve, kdo bo jutri lastnik. Zelo težko je v takih okoliščinah družbo prestrukturirati.«
Koga bi najraje imel za lastnika, ne pove. Bi bil zadovoljen z zasebnimi naložbenimi skladi, za katere se - poleg Agrokorja - tudi pričakuje, da se utegnejo zanimati za nakup? »Ti imajo drugačen pogled na razvoj družbe,« odgovarja Kavšek.
Kdaj se res začne?
»V tem hipu še potekajo pogovori s konzorcijem o sodelovanju družbe, zato je o tem prezgodaj govoriti,« pojasnjuje Kavšek. Neuradno naj bi postopki stekli kmalu, po vseh opravljenih operacijah pa bi se lahko prodaja končala v slabem letu. Če spet ne bosta vmes posegla politika in »nacionalni interes«.
Kdo prodaja?
Jedro prodajnega konzorcija ostaja nespremenjeno, le Abanko (ta je svoj dvoodstotni delež prodala hrvaškim pokojninskim skladom) je zamenjal Prvi faktor. Poleg tega so prodajalci še: Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria Bank, sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Gre za prodajo 53-odstotnega deleža.
Kdo se utegne zanimati za Mercator
Spet naj bi bila akcija iskanja novega lastnika širša: prejšnjič je svetovalec pri prodaji, investicijska banka ING, poiskal 21 morebitnih strateških kupcev, torej iz vrst trgovcev, in 21 zasebnih naložbenih (private equity) skladov. Odzvali so se le Agrokor ter trije skladi, CVC Capital Partners, Mid Eruopa Partners in Warburg Pincus. Podobno naj bi bilo tokrat. »Nismo še dobili nobenega uradnega obvestila o novem krogu prodaje, zato ne moremo še nič uradnega reči,« pravijo v Agrokorju.
Kolikšna utegne biti ponujena cena
Agrokor je lansko zimo za delnico ponujal 221 evrov. CVC in Mid Europa sta ponudila po 120 evrov za delnico, Warburg Pincus pa med 120 in 150 evri. Letos poleti so iz krogov blizu Agrokorja že prihajale informacije, da bi plačali le še 180 evrov za delnico. Jeseni so prihajala sporočila, da se Mercatorju odrekajo. Po zdajšnjih neuradnih informacijah so v Agrokorju spet zagreti, pri višini ponujene cene pa bosta bolj kot prej odločala sofinancerja EBRD in JP Morgan. Tudi skladi naj bi zdaj ponudili precej manj kot lani - govori se o cenah precej pod trenutno tržno vrednostjo delnice (117,9 evra).
Kako posluje Mercator
V prvih devetih mesecih letos je imel 22 milijonov evrov izgube, v zadnjem četrtletju pa bo moral ustvariti 9,5 milijona evrov čistega dobička, da bi dosegel oktobra popravljen cilj 12,5 milijona evrov letne izgube. Prejšnja, Debeljakova uprava je še januarja načrtovala 15,7 milijona evrov dobička.
Balažičeva ekipa se je takoj ob prihodu junija letos lotila reorganizacije, predvsem se osredotoča na osnovno dejavnost. S prihodnjim letom izstopajo iz dejavnosti prodaje pohištvenih izdelkov ter se umikajo iz Bolgarije in Albanije. Kaj vse še snujejo, si lahko preberete v članku Nacionalni interes z diskontom.
»Mercator potrebuje za svoj obstoj in razvoj trdno lastništvo, zato podpiramo vsa prizadevanja, da dobi stabilnega lastnika,« pravi prvi finančnik Mercatorja Drago Kavšek.