Medij: TV Slovenija 1 Oddaja: TV Dnevnik SLO 1 Avtorji: Vesna Zadravec Teme: bačna sanacija Datum: Nedelja, 10. februar 2019 Ura: 19.00
Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.
VESNA ZADRAVEC: Dve leti po tem, ko bi država že morala popraviti sporni zakon o bančništvu, da bi zagotovil pravno varstvo razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic ob bančni sanaciji leta 2013, je slovenska vlada šele pri osnutku novega zakona. Kot je znano je pred šestimi leti ob bančni sanaciji več kot sto tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic izgubilo 963 milijonov evrov. Zdajšnji zakon pa jim ne omogoča ustreznega pravnega varstva.
Poglejmo na kratko novosti zakona.
- Razlaščenci bodo pravico lahko iskali na mariborskem Okrožnem sodišču.
- Banka Slovenije bo morala zagotoviti dostop do podatkov, ki so pomembni za sodni spor.
- Če se združi več kot 30 razlaščencev se sodna taksa odmeri v zneski do 500 evrov.
- Mogoča je tudi oprostitev sodne takse.
- Tožbo mora razlaščenec vložiti najpozneje 15 mesecev od uveljavitve zakona.
- Tožena stranka je Banka Slovenije, zato bo, če bo tako odločilo sodišče odškodnino morala poravnati prav centralna banka.
Z nami je zdaj Miha Kunič, odvetnik številnih razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic. Dober večer.
MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Dober večer.
VESNA ZADRAVEC: Torej predlog zakona zdaj omogoča pravno varstvo, pravico boste lahko iskali na Okrožnem sodišču v Mariboru. Boste zdaj lažje prišli do odškodnine?
MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Pravzaprav ocenjujem, da niti ne. Mislim, da bi mogel zakon izhajati iz predpostavke, da je potrebno v upravnem sporu vložiti posebno tožbo, v kateri bi mogla Banka Slovenije tako ali tako predložiti vse listine, celoten spis. Ne nazadnje je tudi zaradi tega uveden postopek med Evropskim sodiščem za človekove pravice in zakon ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v sodne dvorane. Kar pomeni, da ne olajšuje dela odvetnikom.
VESNA ZADRAVEC: Na Okrožnem sodišču, če vas pravilno razumem, bodo torej postopki daljši?
MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Absolutno. Zaradi vseh procesnih zapletov do katerih bo prišlo v prihodnosti.
VESNA ZADRAVEC: Tožili boste Banko Slovenije, lahko Banko Slovenije, vaše zdajšnje tožbe pa so uperjene tudi proti poslovnim bankam. Boste odstopili od teh tožb?
MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Vsem strankam bom predlagal, da od tega ne odstopijo, zakaj? Ker banke tožimo na drugi pravni podlagi. Da bi to mnenje spremenil bi moralo proti do nečesa konkretnega, neke konkretne ponudbe zakaj bi od teh tožb odstopili, saj ocenjujemo, da imamo prav.
VESNA ZADRAVEC: Kaj torej predlagate, kakšna rešitev bi bila bolj primerna? Je to poravnava?
MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Ocenjujem, da bi mogla Republika Slovenija izdelati nova mnenja o kapitalski ustreznosti bank na podlagi mednarodnih računovodskih standardov z izhodiščem delujoče banke. In to bi bilo vodilo za ponudbo, neko poravnavo. To bi mogla Republika Slovenija naredit predno bi sploh sprejela zakon.
VESNA ZADRAVEC: Mhm. Če bi prišlo do poravnave se strinjate, da bi poučeni vlagatelji dobili manj kot nepoučeni vlagatelji?
MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): S tem bi se lahko strinjal, zakaj? Ker podučeni vlagatelji so bili bolj seznanjeni in tudi so dolžni skrbeti za njihov portfelj in to je logična razlaga zakaj bi morali bolj trpeti pri reševanju slovenskih bank.
VESNA ZADRAVEC: Vam ta zakon torej omogoča več možnosti, da pridete do odškodnine?
MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Načeloma ja, vendar je še zdaleč od tega, da bi rešil oziroma odgovoril na vsa procesna in ostala vprašanja, tako da predlagam, da se povsem spremeni koncept in omogoči tožba pred Upravnim sodiščem.
VESNA ZADRAVEC: Hvala lepa za ta pojasnila gospod Kunič.
MIHA KUNIČ (odvetniška pisarna Kunič): Hvala tudi vam.