Cinkarna Celje

 

 

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25

Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.

Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.

---

Upnike bi poplačali z razprodajo naložb

Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 11

Z mariborsko nadškofijo lastniško povezana finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva predlagata prisilno poravnavo. Postajajo banke upnice kooperativnejše? Ekonomista dr. Bogomirja Kovača ne bi začudilo, Cerkev le ni običajni lastnik, pravi.

---

"Prisilna poravnava prinese več manevrskega prostora in kupi čas, da bi se našla rešitev," se ekonomist dr. Bogomir Kovač za Večer odziva na včeraj objavljeno obvestilo uprav mariborskih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, da sta mariborskemu okrožnemu sodišču za svoji od začetka letošnjega leta plačilno nesposobni družbi predlagali prisilno poravnavo.

K čemur ju je, generalno, primoral tudi časovni načrt v insolvenčni zakonodaji. Zvona poskušata z mehkejšim prestrukturiranjem, pravi Kovač, stečaj bi bil trša pot, pri prisilkah, četudi so po svoje le prvi narok stečaja, se menedžment nadeja boljših epilogov. Upniki pa tudi računajo, da bodo v prisilni poravnavi vendarle bolje poplačani, kot bi bili v stečaju.

Večinski lastnik Zvona Ena je Gospodarstvo Rast v lasti mariborske nadškofije. Po Zvonu Ena in Zvonu Dva so pred meseci tudi v Rastu razglasili plačilno nesposobnost. Ali bo Gospodarstvo Rast zdaj, tako kot Zvona, tudi šlo v poskus prisilne poravnave? Da imajo "na razpolago še nekaj dni", skopo odgovarjajo v mariborski nadškofiji. In da aktivno iščejo optimalno rešitev v obstoječih možnostih, dokončne rešitve pa še ni. Finančni, bančni svetovalci, v prvi vrsti iz bančne skupine Rotschild, ki so jih pri gospodarski upravi mariborske nadškofije poklicali na pomoč, ko so cerkvene finance nasedle, redno obveščajo o vseh novih predlogih v pogajanjih z upnicami, a da je vsebina v tej fazi poslovna tajnost, pa je tiskovni predstavnik nadškofije Igor Vojinovič odgovoril na naše vprašanje, ali drži, da so banke upnice po novem bolj dojemljive za finančne težave v Mariboru ter da so pripravile nov predlog in v dogovarjanju o sanaciji nadaljujejo z novih pogajalskih pozicij.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Stojen Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 19. 02. 2011 Stran: 7

Zaradi plačilne nesposobnosti obeh holdingov Zvon bo v kratkem razprodaja vidnih slovenskih podjetij, za nizke kupnine bodo sokrivi tudi bančniki

Še ena razprodaja se bliža. Tista, na kateri bodo ponudili dobrih 69 odstotkov Mladinske knjige Založbe. Pa dobrih 97 odstotkov Cetisa Graf, največjega delničarja celjskega Cetisa - podjetja, ki med drugim tiska naše potne lista. Enako velja za slabo četrtino celjske Cinkarne. Prav tako za dobrih 38 odstotkov Heliosa, tovarne barv iz Domžal. In dobrih 90 odstotkov Steklarne Rogaška. Tudi mnogo drugih delniških paketov bo šlo na razprodajo. Vsi gredo na trg, čeprav si borzni tečaji še niso opomogli in čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi si nakup lahko privoščili. V tujini pa ni veliko takih, ki bi se v tak nakup želeli spuščati. Tuji finančni svetovalci jih zdaj sicer mrzlično iščejo, kako uspešni bodo, še ni znano.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9

Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav

Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?

Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.

---

Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.

V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 12. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Lastniki Abanke Vipe, ki so minuli teden podpisali pogodbo o skupni prodaji, so si povsem omejili razpolaganje z delnicami Abanke. Tudi če z doseženo kupnino ne bodo zadovoljni in tudi če s prodajo ne bodo soglašali njihovi nadzorni sveti, se lahko zgodi, da bodo prisiljeni prodati svoje deleže Abanke. V sporazumu je namreč določeno, da zadostuje, da se z izbiro finančnega in pravnega svetovalca ter samo prodajo Abanke Vipe strinjajo lastniki, ki imajo skupno 50 odstotkov delnic iz prodajnega sporazuma. Ker so prodajni sporazum podpisali lastniki s 50,1 odstotka lastništva Abanke, bodo torej o vseh nadaljnjih prodajnih postopkih odločali lastniki četrtine delnic Abanke. Glede na hude finančne težave pomembnega dela lastnikov bi tako lahko bili v prihodnjih mesecih priče razprodaji Abanke.

---

Skoraj 40 odstotkov Abanke zastavljenih

Pogodbo o skupni prodaji so podpisali Sava (23,83 odstotni delež Abanke), Gorenjskabanka (9,9) , BPT (4,75), Vipa Holding (3,71), Daimond (3,55), Zvon Ena Holding (2,42), Cinkarna Celje (0,72), Vipa (0,62), Iskratel (0,2), Zvon Dva Holding (0,16) in GBD (0,15). Kot razkriva pogodba o skupni prodaji, ima delnice Abanke za posojila pri bankah zastavljenih sedem od enajstih podpisnikov sporazuma. Skupno je tako zastavljenih 37,5-odstotka delnic Abanke. Poleg tega so za 26 odstotkov delnic sklenjene odkupne pravice (call opcije) , za 21,9 odstotka delnic pa prodajne pravice (put opcije). To potrjuje ocene o stiski lastnikov, ki jih v prodajo banke pod prisilo silijo lastne finančne težave in iztekajoča se bančna posojila.

Pogodba, ki smo jo pridobili, razkriva, da je posamezni podpisnik dolžan vsakemu od ostalih podpisnikov plačati po 500.000 evrov kazni, torej skupaj do pet milijonov evrov, če bi posamezni podpisnik mimo preostalih podpisnikov prodal delnice. Podpisnik se lahko kazni izogne zgolj, če bi katera od bank posameznemu delničarju zasegla delnice Abanke ali če bi kateri od odkupnih oziroma prodajnih upravičencev izvršil prodajno oziroma nakupno pravico.

Odloča le še četrtina delničarjev

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.

---

»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

---

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.

---

Nova KBM, Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Helios, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Istrabenz, Juteks, Iskra Avtoelektrika, Mlinotest in Intereuropa so le nekatere večje družbe, ki letos svojim delničarjem ne nameravajo izplačati dividend. Teh ponovno ne bo dobila niti večina od okoli pol milijona delničarjev holdingov, ki so nastali iz nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb. Glavno besedo o (ne)izplačilu dividend bodo imeli seveda delničarji. Ti bodo namreč o delitvi bilančnega dobička odločali na skupščinah, ki se bodo v večji meri začele odvijati prihodnji mesec.

Vse družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, bodo po neuradnih ocenah letos za dividende namenile manj kot 100 milijonov evrov, od česar večina odpade na Krko in Mercator. Družbi, ki ju vodita Jože Colarič in Žiga Debeljak, bosta namreč letos za izplačilo dividend skupaj namenili kar 64 milijonov evrov oziroma 12 milijonov evrov več kot leto prej. Na tretje in četrto mesto po višini dividend sta se uvrstila Gorenjska banka in Telekom Slovenije. Slednji je za dividende v preteklih letih namenjal najvišje zneske, letos pa naj bi delničarjem izplačal za slabih 20 milijonov evrov dividend. Sedaj že nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je sicer vletnem poročilu zapisal, da z letošnjim predlogom za izplačilo dividend »ohranjajo stabilno politiko dividend«, vendar pa velja ob tem omeniti, da bo letošnja dividenda Telekoma predvidoma za polovico nižja kot lani in štirikrat nižja kot v letu prej.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2010

Ljubljana - "V kolikor Zvonu Ena Holdingu ne bo uspelo podaljšati kratkoročnih posojil, lahko nastala situacija povzroči, da družba ne bo sposobna nadaljevati poslovanje v takem obsegu in vsebini kot sedaj," v letnem poročilu Zvona Ena Holdinga opozarja revizorka ABC Revizije Katarina Kolarič.

Katere naložbe je zastavil in ali so med njimi tudi deleži Heliosa, Cinkarne Celje, Abanke, Petrola... v letnem poročilu ni razkrito.

---

Konec decembra lani je imel namreč Zvon Ena Holding pri bankah najetih za le 8,2 milijona evrov dolgoročnih in za kar 229 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Poleg tega si je pri družbah v skupini kratkoročno sposodil 15 milijonov, pri drugih neznanih družbah pa še dodatnih 139 milijonov evrov. Skupno je imel tako Zvon Ena Holding, ob le 76,5 milijona evrov kapitala, za več kot pol milijarde evrov obveznosti, s katerimi je financiral pretežno dolgoročne projekte.

Za najeta posojila je Zvon Ena Holding izdal za 150 milijonov evrov menic in zastavil Krekovo družbo za upravljanje, T-2 ter za skoraj 140 milijonov evrov naložb. Katere naložbe je zastavil in ali so med njimi tudi deleži Heliosa, Cinkarne Celje, Abanke, Petrola... v letnem poročilu ni razkrito.